Predstave, ki se ukvarjajo z vojno v Jugoslaviji

Panel IV: Uporaba dejstev v gledaliških predstavah

Na zasedanju Uporaba dejstev v umetniških delih na Desetem forumu za tranzicijsko pravičnost je bil prikazan uvodni video z deli šestih predstav, ki se ukvarjajo z vojno v Jugoslaviji in dejstvi, povezanimi z  njo; en del, iz predstave „Hipermnezija“ v režiji Selme Spahić (BiH), je posebej „smešen, saj kaže zbegane stanovalce sarajevskega nebotičnika, ki jih vojak na mejni črti razvršča po nacionalnosti in zahteva, da podpišejo, da se prostovoljno odrekajo svojemu imetju… Če pogledamo cel video, lahko denimo vidimo mladeniče, ki igrajo sami sebe (Generacija 91-95, režija Borut Šeparović, Hrvaška) in ki so jih starši ali družba s svojimi strupenimi ideologijami sovraštva hoteli potisniti v vojno, ali pa lahko vidimo kosovsko družbo (Patriotic Hipermarket, režija Dino Mustafić), kjer Srbi in Albanci priznavajo, da so “govna tako eni kot drugi” in da je mnogo nesreče nastalo zaradi neumnosti, pokvarjenosti in primitivizma. Vidimo tudi del iz predstave Aleksandra Zec (režija Oliver Frljić, Hrvaška), ki opisuje avtentični dogodek uboja mladoletne Aleksandre Zec, njenega očeta in matere, kot tudi vso usedlino krivice in odgovornosti, ki sta obremenili vest hrvaške družbe… Gledali smo tudi gledališko sporočilo preživelih iz Srebrenice (Potočari Party, režija Stevan Bodroža, Srbija), kot tudi poročilo o hudem vznemirjanju javnosti v Sloveniji v zvezi s predstavo Izbrisani režiserja Oliverja Frljića.

Panel je moderiral gledališki kritik Bojan Munjin.