Kakšno spominsko obeležje bo stalo v Parku izbrisanih

Nekdanje dvorišče tovarne Rog na Trubarjevi ulici bomo sočasno s prenovo v Center Rog preuredili v nov javni park, ki smo ga na pobudo predlagateljev, Amnesty International Slovenija in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, poimenovali Park izbrisanih, v njem pa bomo postavili tudi spominsko obeležje

Na natečaj za oblikovanje idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih je prispelo 12 rešitev, med katerimi je strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Janez Koželj, Renata Zamida, Rok Kuhar, Nina Granda, Matej Kučina, Andrej Kurnik, Jerneja Batič, Nataša Posel in Irfan Beširević, izbrala najboljše tri.

Prvo nagrado so prisodili Vuku Ćosiću, Aleksandru Vujoviću in Ireni Woelle, ki so obeležje zasnovali v obliki zgornjega dela črke ć, ki ga slovenska abeceda za razliko od južnoslovanskih jezikov ne pozna, zaradi česar so jo v zanosu nacionalizma po osamosvojitvi izbrisali iz priimkov registra prebivalstva in jo nadomestili s trdim č. Po njihovi razlagi, »spominsko obeležje v Parku izbrisanih simbolno vrača izgnani črkovni znak in s tem kaže, da želi biti Ljubljana prestolnica solidarnosti in sožitja«.

Drugo nagrado je prejel Primož Pugelj, ki je oblikoval spomenik iz enakih betonskih kock, iz katerih se izvijejo enako oblikovani obrazi. Po avtorjevi razlagi »izraža ponavljajoč se odlitek istega obraza brezosebno množico izbrisanih«.

Tretjo nagrado sta s svojima predlogoma prejeli dve ustvarjalni ekipi.

Cveto Kunešević in Zoran Srdić: Zasnova idejne rešitve želi s prostorsko zasnovo vzpostaviti predvsem dialoškost med preteklim spominom in sočasnimi javnimi problematikami: omogoča prostor diskurza za prevpraševanje in opolnomočenje odločitev za reševanje socialnih problematik in problematik s področja kršenja človekovih pravic.
Neža Mekota in Anže Sekelj: Idejna predloga spominskega obeležja je oblikovana kot prostorski otok, ki ga definira urbana oprema, in ki spodbuja k skupni rabi. V konstrukciji objektov so avtorji zasnovali tudi manjše odprtine, v katere se lahko v primeru posebnih priložnosti vstavi manjša zvočna telesa na katerih se lahko predvajajo posnete zgodbe. Sama struktura pa tako priložnostno postane tudi pripovedovalec. Zasnova, ki v izvedbi združuje klopi in vertikalne poudarke, asociira na ujetost in kaotičnost, v materializaciji pa ustvarja mikro urbano ureditev, namenjeno premisleku in druženju.

Vse rešitve, ki so prispele na natečaj, bodo do 8. marca 2023 razstavljene v Zgodovinskem atriju Mestne hiše. Razstava sodi v serijo dogodkov, s katerimi obeležujemo 31. obletnico nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra prebivalcev Slovenije

ljubljana.si