Saranda Bogujevci

“Z nama sta Saranda I Fatos Bogujevci iz Podujeva/Podujevë. 28. marca 1999 je ona imela 14 let, dva meseca do svojega rojstnega dneva; Fatos je imel 12 let, po vsem, kar se je zgodilo, je v juliju napolnil 13 let. Imela sta svoji družini, svoje brate, svoje sestre. Preživela sta ta dogodek, nobeden od njiju nima več matere in to, kar sta preživela, je nekaj, za kar bi bilo naravno zahtevati, pričakovati in se boriti, da se, ko bi bilo le mogoče, ne bi zgodilo nikoli nobenemu otroku na svetu. Zaprosila bom Sarando in Matosa, da skušata skupaj povedati, kaj se jima je zgodilo in onadva bosta prva. Leta 2003 sta prišla v Beograd, da bi pričala. Si lahko predstavljate, leta 2003, to pomeni po nepolnih štirih letih so se – onadva, njuna očeta in njihovi bratje in sestre odločili priti, da bi pričali pred sodiščem v Beogradu, zato ker so spoznali, da je to edino, kar lahko storijo za vse tiste, ki so bili takrat, 28. marca, ubiti. Ni bilo lahko otrokoma, ki sta na lastne oči gledala ubijanje, priti v Beograd in opazovati uniforme na ulici. A Saranda in Fatos sta že tedaj razumela, da je edino, kar še lahko storita, da se doseže, da se ugotovijo ta dejstva, to da javno pričata. In takrat je samo Saranda pričala pred odprtim sodiščem, pred publiko, Fatos je bil mladoleten, on je pričal na zaprti seji; a nihče ni mogel zdržati in prenesti tega, kar je govorila Saranda. Takrat sem začutila, da, če obstaja pravica, to kar se je njima dogodilo, vendarle nekaj menja. Neki pripadnik Škorpijonov se mi je takrat oglasil in rekel, da je bil on takrat tam, videl je, kaj se je zgodilo in nastopil je pred sodiščem in povedal, kaj se je zgodilo. A jaz o tem ne bom več govorila, saj sedaj v Beogradu ponovno poteka sojenje štirim drugim pripadnikom Škorpijonov, ki so prav tako sodelovali pri tem. A naj torej še enkrat zaprosim Sarando in Fatosa, da to skušata povedati, tu pa je v tretji vrsti Enver Duriqi in prosim ga, da zdrži, on je izgubil vse štiri otroke, soprogo, ostali so mu samo frnikole, ki jih je po tem nosil v žepu. Nič več mu po tem ni ostalo. Po tem 28. marcu.“

 Najava Nataše Kandić na javnem pričanju žrtev na Četrtem regionalnem forumu za tranzicijsko pravičnost 28-29. 10. 2008, Priština/Prishtinë, Kosovo

Svedočenje Saranda Bogujevci (prevod v srbščino)