V Ljubljano zbirajo podpise za podporo Komisiji REKOM

Ljubljana, 24. oktobra (STA) – Na ljubljanskem Kongresnem trgu danes zbirajo podpise za podporo ustanovitvi regionalne meddržavne komisijeRekom, ki bi ugotovila usodo vseh žrtev spopadov in drugih množičnih kršitev človekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991 – 2001. Zbiranje podpisov poteka v vseh državah na območju nekdanje Jugoslavije.

Kot je za STA povedal javni zagovornik Rekoma in organizacije Civic Link Igor Mekina, so doslej zbrali skupno 543.000 podpisov, od tega v Sloveniji 5500, podpora pa narašča tako v civilni družbi kot tudi med politiki.

Število podpisov, ki jih je treba zbrati za ustanovitev komisije, sicer ni določeno, kljub temu pa podporo iščejo še naprej. Politike v regiji namreč skušajo prepričati v potrebnost komisije, ki bi raziskala omenjene množične kršitve človekovih pravic, parlamentom držav pa predlagala sprejem dokumenta, v katerem bi se opredelili do tega vprašanja.

Po njegovi oceni predstavlja komisija priložnost, da se zgodbe žrtev zabeležijo, saj grozote vojn ne smejo biti pozabljene tudi zaradi prihodnjih rodov, v opomin, da se takšni konflikti ne bi nikoli več ponovili.

Pobuda je pomembna tudi za spravo v regiji, saj je ni mogoče doseči s čarobno paličico, korak k njej je ugotovitev dejstev. “Ta komisija vztraja pri dejstvih. Treba je ugotoviti natančne številke, popise ljudi, vse okoliščine njihove smrti, kršitve človekovih pravic,” je dodal.

Po njegovih besedah so podporo ustanovitvi komisije doslej izrazili slovenski predsednik Danilo Türk, predsednik Črne gore Filip Vujanović, predsednik Hrvaške Ivo Josipović, predsednica in premier Kosova Atifete Jahjaga in Hashim Thaci, pa tudi nekateri politiki v BiH na zvezni ravni.

Čeprav za registracijo komisije ni določeno število potrebnih podpisov, jih želijo zbrati milijon. Kot je pojasnil Mekina, gre bolj za izraz moralne podpore. Postopek registracije pa je enak kot pri mednarodnih pogodbah.

Najprej je treba oblikovati meddržavno komisijo, ki bi preučila pravne možnosti za ustanovitev komisije, nato pa skleniti meddržavno pogodbo, katere podlaga bi lahko bil statut komisije, ki so ga že pripravili ob pomoči 40 pravnikov iz več držav.

V komisiji bi bili predstavniki vseh držav z območja nekdanje Jugoslavije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami. Kot predvideva statut, bi člane komisije predlagala civilna družba, parlamenti držav pa bi jih potrjevali.

Komisija bi imela tudi javna pričevanja, tako kot južnoafriška komisija resnice, na katerih bi sodelovale žrtve in storilci. Na ta način bi lahko prišli do neke nove resnice, rane pa bi se lahko zacelile, je še dejal Mekina za STA.