20.03.2010.
Zorica Marković
Zorica Marković je rojena v Iliašu pri Sarajevu. Njen soprog, pogodbeni vojak, je padel v času vojne. Ko je s sorodniki in svojimi otroki šla na njegov pogreb, so v okolici Pal padli v zasedo Vojske BiH. Bila je hudo ranjena, od 15 ljudi v tej skupini pa jih je preživelo samo pet. Med ubitimi je bil tudi njen brat. Danes živi v Bjeljini, kamor je pobegnila leta 1996.
Pričala je na zasedanju „Javna pričevanja žrtev“ na Šestem regionalnem forumu za tranzicijsko pravičnost, ki je potekal 20. in 21. 03. 2010 v hotelu Park v Novem Sadu.
„Vse te naše zgodbe so otožne in žalostne in mi, ki smo vse to preživeli… Žrtve so žrtve, vsaka mati joče. Pomeni, da ni razdvajanja. Če je žrtev žrtev, dajte da resnico dokažemo, da vidimo, kaj vse se je dogajalo. Pa naj vsakdo, ki je storil zločin, odgovarja. Da ne bomo na nacionalnih straneh. Da ne gledamo ne teh ne onih, temveč smo žrtve vsi, ki smo žrtve. In za vse enak zakon, in da vsi enako odgovarjajo.
Pričevanje je na voljo samo v bosanščini.
